THOMAS SANKARA : HOL OO HOOREEJOI LEYDI MO TINAANO MBELEMMA NGUURNDAM

Ñande 15 lewru octobre, timmi duuɓi 31 ko wirninii gooto e ngenndiyaŋkooɓe Afrik ɗuurninooɗo mbelemma nguurndam teelɗuɗam e dow kasaara renndo mum.
Timmii duuɓi 31 ko Afrik waasnoo gootal e jagge mum calinooɗe turande njiimaandi geenol.
Holi oo biynooɗo : ɗoon ɗo ina woodi leeɓte e ciiɓagol ƴiiƴam miskineeɓe alaa e sago wooda mbaadiiji ɗiɗi potal e fannuuji ɗiɗi ñaawooje, ɗe waasɓe huutorteeɓe ngona bannge, ɗe laamiiɓe meerniiɓe lamminɓe ɗumen wona bannge.
Holi oo biynooɗo mi haalataa tan e innde Burkinaa Faasoo ɗo njiɗ-mi njiɗaa mi, kono kaalat mi ko e innde kala ɓiy aadama tinɗo mette e muusalla.
Holi oo sagata mo wuuraani so wonaa duuɓi 38 tan, kono noon mo yanaande mum yiƴƴaani e duuɓi mum sabu woppidii winndere e ciimti ɗi majjtaa.
Oo dey ko Thomas Isidore Noel Sankara.
To bannge neene makko ko o pullo, kono to bannge baaba makko ko e leñol moosi en o jeyaa. Sankara yiyi aduna ko ñande 21 lewru deesaamburu 1949 ɗo wiyetee yako e nder haute Volta hanki. O yalti ko e galle iisaayankooɓe, farmarɓe doole to bannge faggudu. Baaba makko jeyanooma e felloynooɓe wolde adunayankoore ɗiɗmere ; ɗuum nih waasaani jogaade battane; Sabu to pottial OUA to Adis ABEBA o wiyii : nani deƴƴaa haaletaake, so ina haalee e heewaani, kono miin mi waawaa jeyeede e ndeen maalde nde yoɓataa diminna. So woɗɓe ɓee mbaawaa min yimde yelaa e askinde ne, minen kam emin njogii fotde hollirde ko baabiraaɓe amen joginooɓe cuusal yahnooɓe felloyde paabii Europe ndaɗndi ɗum e bone Nasisme mo hitler.
Thomas waɗi jaŋde mum hakkundere ko to Lycée Ouézin Coulibaly de Bobo-Dioulasso. Kono Sankara wonaa jaŋde heewnde nani ɗum. O waɗi heblo makko militaire ko to Madagescar. Jahgol makko toon kadi battinii e nguurndam makko sabu wonde mo seede filñitere waɗnoonde toon.
Ko 1976 o arti o woni commandant to cenbtre comando mo PO. E oo nokku gonaangal makko ɗoon waɗii ngartam e renndo nokku oo tawde kay o safrii ɗoon caɗeele ndiyam guuranooɗe duuɓi e kitaale. Ko ɗoon e PO o anndondirii e Blaise Compaore e 1976. Ɓe ndarni fedde ina wiyee REGROUPEMENT DES OFFICIERS COMMUNISTES woni dental koniŋkooɓe koministe en. Ina jeyanoo e ndeen fedde ko wayi no Henri Zongo, Boukary Kabore et Jean-Baptiste Lingani.
Thomas Isidore Noel Sankara sabu teskeede e darnde mum nde darii e wallirde famarɓe doole to PO, naatii gadanol e laamu Colonel Saye Zerbo.
E 1981. O waɗaa koolaaɗo kuuɓal laamu kalfinaaɗo kumpital. Teskaama e oon dumunna, Sankara fof e heɓde oon daraja, o bakkoraako ɗum ;. O hoɗi ko ɗo o hoɗnoo, o waylaani ɓoorningal e nguura hay so omo dawa adan ko welo makko o jogii walla oto no kala otooji ɗi kaawyeyaake. O waɗi heen ko hitaande wootere o yiytaaki hoore makko e fannu laamu nguu o yaafkinii ñande 21 Awril 1982. O yaltidi e konngol : « Yoo Allah bonnu feere kala jaɓɓoowo e ɓesngu mum ».
Ko e ndeen hitaande ina hawri e 7 Novembre laamu Colonel Saye Serbo liɓaa, ari e jappeere médecin colonel biyeteeɗo Jean-Baptiste Ouédraogo. Ooɗoo gorko artiri Sankara e laamu woni hooreejo jaagorɗe e lewru janvier 1983. O woni heen ko lebbi joyi o riiwaa ñande 17 Mai 1983 ; Sankara cidel gootel guddinngel weendu riiwaa ko caggal njillu Guy Penne diisnondirɗo François Mitterrand waɗnoo to Haute Volta. Sabu waasde mo yahdude e njuɓɓudi jokkndiral hakkunde farayse e Afrik, jokkondiral ngal baalaaje luurduɗe, ina tuumaa nguun njillu won ko jotondiri e diiwgol makko.Ñande 4 Aout 1983 laamu jean baptiste Ouadrago yani Thomas Sankara arii e jappeere. Sankara laamiima woodi leyɗeele naŋtiiɗe e yoo macungaagu duumu piɓɗe wonde forwru heɓi docital so reenaaki ladee sumat ; Kono noon sumata ko ladde puunte e ndoolndoolaagu, ladde siiɓotooɓe ƴiiƴameeje famarɓe doole, ladde jooɗtoriiɓe ko wonnoo yoo won.
Sankara e nder bollol mum gadanol ngo winndi Valère Somé. Yaltinii tippudi taƴondirnde e kala ko woodnoo , haala salaade jebbilanaade laamuuji tuubakooɓe.
Sankara adii firtude ko leppi ganni pawinooɗi e ndoolndoolaagu. Ko yiɗde hollirde so miɗo saloo njiimaandi tuubakooɓe ngadatoo mi ko salaade fanaande wonnde e ngenndi am.
Thomas Isidore Sankar ɓami kuule ; Ina heen jeyaa :
• Haute Volta ko tuubakooɓe mbiyi noon tuggi hannde innde leydi ndii ko Burkinaa faasoo : ngenndi rimɓe
• Kala ko feewnatee e burkinaa faasoo yoo huutore e nder heen, jiggoore natta
• Yoo dokku nguurndam kulle pawiɗam e sarɗi ɓurɗo doole fof yoo war ɓuraaɗo
• O darni Comité de defense de la Revolution
• Kasdi e buuñagol yoo nattu
To bannge golle, Thomas ummanii :
• Mahgol duɗe e cafrirɗe
• Ruumooji aware leɗɗe ngam haɓaade yooro
• Keɓtugol leyɗeele keɓraaɗe tooñannge tottita ɗe remooɓe
• Ɓeydude cogguuji e haɗde kubbal
• Ruumooji ñakkugol caabingol ñabbuuli keewɗi yaltude Burkina
• Arnugol ñaawirɗe peeyi tribunaux populaires de la Révolution
• Kaɓagol kiiɓal rewɓe wirnaaɓe ɓamtaare
• Mahgol galleeji miskineeɓe e ustyugol njoɓdi luwaas
Sankara wonii laamɗo ina waɗa kihondiri fuku hakkunde terɗe laamu e ekipaaji goɗɗi
Sankara ina woni laamɗo ina jeyee e daɗndu welooji hollirde wonde laamɗo leydi ko ɓiɗɗo leydi, wadde ina foti feccaade e caɗeele leydi.
29 juillet 1987 haala makko to Adis Abéba laamorgo Ecopi Thomas haalii toon kala ko ina hulaa haaleede ina laatii goongaaji dammbiiɗi e fannu no Afrik woniri e huutoreede.
Ñande 4 octobre 1984 Thomas ɓamii kadi konngol e batu ONU haali goongaaji ɗi hay gooto suusaa haalde. Gila ndeen ina anndaa ɓooyataa Thmas fewjanee.
Kaŋko nih o haalii ɗum nde o wiyi : ndee hare nde ngon mi e dow mum hare goonga so woppidaama tan e Thomas Sankara gooto, ɓooyataa nanon Thomas Sankara waraama.
Aduna fof ina siftora nde Thomas Sankara bismii Fr Mittérand to Burkinaa won ko o haali : O wiyi ina metti mi yide Piter Botta gardiiɗo laamu kiiɓal Af Sud ina jaɓɓaa ina ñaaƴaa e leydi farayse labaandi.
HAMMEE AAMADU LIH

About the author /


Post your comments

Lewlewal communication

Centre Amadou Malick Gaye Ex Bopp
Tél: 77 562 14 73 / 77 105 64 69
E-mail: lewlewalcommunication2018@gmail.com