GANNDE KESE : FOF INA INNOO E PULAAR

Hannde e o aduna yimɓe ina njahri yeeso no feewi to bannge gannde kese, ɗuum waɗi nguurndam neɗɗo jooni ina wayli so waɗdaama e ɗam duuɓi 200 caggal.
Ganndal ummii ko e taariindi men ( enen yimɓe), taariindi men ko huunde nde ngoowɗen heddi ko hol no ɓulnortoɗen heen ganndal, kala ko ngon’duɗen, ɓooyduɗen, ngoowɗen heewaani jaaknude men, so a tawi sakke ina saña leppi mum, a naamndiima mbo no o sañirta, o haalanma gollal ngal no moƴƴirta e inɗe kaɓirɗe ɗe o huutorto ɗe fof e pulaar, waɗi noon ko huunde nde o tawri taaniraaɓe makko, njanngini mbo haa o ɗiggini.
Gannde hannde ɗe ina laaɓti, sabu nafooje majje mbirnaaki, ɗe ummorii en ko to ɗemɗe goɗɗe, ko joom en ɗeen ɗemɗe ɓulnii gannde ɗe, ndaartiɗe e ɗemɗe mumen, so goɗɗo yiɗi janngude ɗeen gannde ko maa ɗiggina ɗemɗe maɓɓe.
Gannadal ina daartire konnguɗi walla ganooje (équations) , so tawi ko ganooje wonaa neɗɗo fo waawata ɗum faamde, ɗum naamndi ko ndaɗɗudi tekkundi e won e gannde.

Reeni ganndal ko binndol, binndol ne ko felo ɗemngal sabu kala ko winnda hisnat geɗe ɗiɗe :
Go’o : hisnat ɗemngal binndarangal ngal sabu ngal majjata fey ,
Ɗiɗi : hasna kadi ganndal ɓulnirangal ƴoƴre, peeje e mbaawka.

Tawde ko maa ɗemngal siimta ganndal nde ngal winndo, ala e sago ɗemngal ngal dañana kala kaɓirɗe e golle ganndal konnguɗi baawɗi joopaade e feññinde ngaal ganndal e mbaadi laaɓndi, tawa so neɗɗo janngi ngal duuɓi teemedde caggal ina waawa faamde ngal.
Ɗemngal way kono layanteeri nih, seerata e saraade, konnguɗi ko tafateeɗi ñalnde kala sabu ko huunde nde anndanooka feeñata ala e sago dañanee innde e gollal, ko noon ɗemɗe mawɗe ɗe ngoniri, hono Engele e Farayse, ko ɓuri heewde e gannde kese ndaartatee ko e Engele, ɗuum waɗi Farayse sahaaji ina jogo caɗeele waɗtude won e konngi e ɗemngal he sabu firo ngo ina wappo ko joopa ko.
Pulaar (fulfulde) ko ɗemngal, won ko ngal moofti tawi ko heewi e ɗemɗe ngala, kono kadi won ko ngal ŋakki ko goɗɗe njogi, woni ngoƴa men hannde ko mbela pulaar ina waawi roondaade gannde kese ?
Mahngo ɗemngal pulaar ina laaɓi cer, heewaani ɗo geɗe njiiɓondiri sabu inɗe ɗe mbaɗi ko pelle 21, kala heen ko haala ina annda ko famɗi fof fedde nde jeya, ɗoon e ɗoon nawte toon (heddo noon ko ɗum fotata won’de ?), ndiin njuɓɓudi heewaani e ɗemɗe goɗɗe, wadde pulaar ɓuri waawde laɓɓinde haala, so haala laaɓi ganndal laaɓa, so ganndal laaɓi yaawa faameede.
So en ƴeewtiima kadi joopirɗe pulaar ina keewi hollirde mbaadi ko joopaa ko, so juut, walla murliɗ walla famɗu ……ekn, yeru ngol heewi joopaade tan koko juuti, wadde kala nde njiɗɗen tafan’de huunde hesere innde e pulaar, foti ko nawten ɗum e ndeer wootere e pelle inɗe, suɓngo fedde noon fawi ko e mbaadi huunde innateende nde, walla e gollal mum, so tawi waɗaama noon ma hoybinan janngooɓe faamde mbaadi geɗel innangel ngel, innde nde e mbaadi ko inna ko walla gollal mum fotaani luurdude,
Yeru : (film) ko daartol jeeɓetengol, adan wonnoo ko leppi nate gorwittooɗi jooni natti, kono ko nate lom-lomtondirta, film ina juuti, woodi fulɗinɓe konngol ngol mbi’i filmewol, nde innde ina feewi.
Sagataaɓe fulɓe heewɓe ina eto firde gannde kese e pulaar ndaña heen caɗeele sabu ronkude dañan’de won e geɗe walla golle konnguɗi e ndeer ɗemngal he, waɗi noon ko won e maɓɓe tawa keɓindaaki ɗemngal ngal walla kadi tawa ko ɓe njiɗi waɗtude pulaar ko ɓe ɗigginaani ɗum no feewi, jiintude ganndal e ndeer ɗemngal goɗngal naamndi ko humpitaade ngaal ganndal no feewi e waawde ɗemngal jiintete ngal ngal, won e haala so tawi a wi’i aɗa firda ka konngol konngol tan a ñoortat faayiida makka ka natta faameede walla ka faamire no feewaani.
Tafngo konngol kesol fotaani selde ɗe peeje garooje :
1- Luɓaade konngol goodnongol innara huunde hesere, walla gollal kesal, sabu addi njelaari ko baasal, so tawi en ndañi e ndeer pulaar konngol baawngol rokkude en faayiida ko innate ko ala ko mbaɗaten luɓaade, yeru doombel (souris ordinateur),
2- Ittude ɗaɗol konngol goodnongol ɓeyda heen ko ina joopore, yeru : taarol (périmètre), kuuɓndi (volume).
3- Jiggaade konngol wayla ngol haa ngol fulɗa naattina e ndeer wootere e pelle inɗe so tawi ko innde kay, so tawi ko gollal kadi waawa helteede no konnguɗi golle e nder pulaar keltirte nih, yeru : rajo (ngo).

Daartude ganndal way kono tagde haala kesa e ndeer ɗemngal nih, ko yirbude walla dimmbin’de ɗemngal haa konnguɗi kesi ndañee, mbela ganndal faamee ko maa ngal uura ganni ɗemngal.
So wiyaama : (Weeyo e wono pettidi laawol gootol, weeyo jokki ɗiirtaade e yaajde, wono jokki yahde).
Ko pulaar haala kono wonaa mboni kala faamata ka haala, kono tan ko pulaar !

Njubben huunde e konnguɗi pulaar tafaaɗi walla ɗataaɗi :
Lillungal walla jiryirngal : fulɓe ina nganndi ko woni lillungal, ko dental ndiwri walla kulle diwooje, tawde ganndal holliri en ndeka weeyo ko dente koode moolanaaɗe ngoni heen, heen dental fof waɗi ko miliyaaruuji koode ina mbeeya ine njirlo e boowal weeyo, eɗen mbaawi wiide ɗeen dente ko lilluɗe koode walla jiryirɗe, ɗeen inɗe maa ndokku janngoowo faamde ngonka koode to weeyo sabu fotndata ɗum ko e mbaadi lilluɗe kulle ɗe, ( Galaxy (engele), Galaxie (Farayse), Mijarra (arab)).
Moɗal : noddii ko moɗata, ɗuum ko innde tafaande, nde tafana ko huunde wonnde to weeyo e won e nokkuuji hakkunde jiryirɗe, kala ko ɓadiinde nde bello nde toɗɗo (moɗa), koode (naangeeji mawɗi ) ndaɗata doole ciiɓagol ndeen huunde, hay lewndu (lumière) daɗata, so tawi eɗen ɗaɓɓana ndeen huunde innde e nder pulaar so en mbi’i moɗ en ɓeydi heen al woni moɗal en njoopiima ko moɗata kadi famɗaani ( ko e fedde ngal jeya), ( Black hole (engele), Trou noir (farayse), (arab)), so en pirdii ɗum konngol konngol mbiyen wuddere ɓaleere ngo firo ko adi fof ina juuti kadi feññinta golle huunde nde.
Baagal : (Une sonde e farayse) eɗen nganndi so en nuli baagal ndeer woyndu njiilotoɗen ko ndiyam, ooɗo masiŋ nulaaɗo e ndeer weeyo ne artiranta en ko humpito wadde ko baagal humpito.
Seto-naange walla yuɓɓo-naange ko dental tagopeeje e geɗe goɗɗe jowitiiɗe e naange.
Jokkol (lien) : ko huunde waawnde nawdema to njiɗɗa yahde e internet , so a dobiima e jokkol he jokkondirma e nokku o, wadde ngol konngol ina yuɓɓi.
Yeruuji konnguɗi tafaaɗi e ɗataaɗi haa moƴƴi e ndeer pulaar limotaako ɗo, firtaani noon eɗi keewi ala, ɗi keewaani nih kono so en mbi’i eɗen limtaɗi kanji fof ɗo, so reenaaki winndannde nde juutat !

Ndee ɗo jubbannde holliri won’de pulaar ronkaani roondaade gannde kese haa ɗe kuuɓa, ronki ko dañde sagataaɓe yarlitiiɓe waɗtude ko mbaawi e gannde e ɗemngal he, so tawno kala ko neɗɗo waawi ina waɗta heen, tawtno ko en ngoɗɗoyi, ɗuum kadi waawa laataade gah-gah en ndenndinaani golle men njuppen ɗo gootel, ɗemɗiyankooɓe men ceɗa ƴaaroo haa heddo ko selli yantine e ɗemngal he.
Refti heen en potaani dummbude haalde gannde e ndeer duɗe tan, so en njiɗi ɗe caro e ndeer renndo men eɗe poti haaleede banngeeji kala, gila e ndeer galleeji haa gese walla ngaynaaka, ko ɗuum hirjinta yimɓe e dañan’de ganndal feere no haalira haa faame, konnguɗi kesi njola ngam aynude gannde ɗe e ɗemngal he.
Deƴƴere walla yeebaare yottinta kesamhesamaagu e renndo men, ko gostondiral miijooji e lemseende njibinta konnguɗi baawɗi daartude gannde.

HAMMADI JAH

About the author /


Post your comments

Lewlewal communication

Centre Amadou Malick Gaye Ex Bopp
Tél: 77 562 14 73 / 77 105 64 69
E-mail: lewlewalcommunication2018@gmail.com